02. januar 2014
Žive barve fasad, ki so posejale Slovenijo, so simptom in odraz naše prostorske kulture. Nekateri menijo, da so odraz svobode in osvoboditve spet drugi, da bi morali barvanje fasad omejiti s prostorskimi akti. Kričeče barve in brezoblični prizidki so se pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne, saj so vidni simptom prevlade zasebne lastnine nad skupnim dobrim. Če je stanovanje del zasebnega, je zunanji del ovoja stavbe del skupnega, javnega prostora. Ko energijsko prenavljamo, s poseganjem v fasado svojega objekta, posegamo tudi v skupno dobro in v javni prostor. Tega se je potrebno zavedati vsakič, ko postavimo lopo, novo ograjo, zasteklimo balkon ali pobarvamo fasado. Ker so barve subjektivne in je o njih težko razpravljati, si želimo barvnih študij, ki bi regijsko ali območno določile barvne odtenke, hkrati pa ne bi popolnoma omejile projektantov pri njihovi svobodni izbiri. V nekaterih občinah so se živopisnemu barvanju fasad uprli s prepovedjo motečih, neavtohtonih tonov, ponekod so v prostorske akte zapisali dovoljene barvne odtenke, vendar ali bodo s tem dosegli izboljšanje stanja v prostoru? Koliko in kaj predpisati ter koliko svobode pustiti projektantom in uporabnikom? Kako podrobna naj bodo določila pri omejevanju posameznikov posegov v javni prostor?
Primer dobre prakse je barvna študija, ki jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z avtorjem zazidalnega načrta Ulice Gradnikove brigade Tomažem Vugo, studijem Arhitravi in upravnikom Dom d.o.o. pripravila kot spodbudo za enoten in urejen pristop pri obnovi fasad mestnega jedra. Zaradi energetske prenove večstanovanjskih objektov so se odločili vnaprej določiti standarde za ohranitev urejene podobe svojega mesta. "Mesta ne oblikujejo samo arhitekti in občinske inštitucije, pač pa predvsem ljudje s fasadami svojih stavb, svojimi balkoni, okenskimi policami, antenami, klimami,..." Namesto, da bi izbiro izvedbe fasade prepustili izvajalcu, izbiro barve pa posameznim hišnim svetom, so se prenove lotili celovito ter želje uporabnikov po barvitosti upoštevali v svoji študiji. Le na takšen način, kjer mestna občina, kot skrbnica javnega prostora, sodeluje z upravljalcem objektov kot skrbnikom privatnega interesa, oba pa sodelujeta s stroko, je mogoče doseči ohranitev vrednosti prostora.
tvoje mnenje?

glasuj zdaj!

vseh glasov: 35
85%
15%
aktivne teme / zadnji komentarji
Ali so arhitekturni natečaji najboljši način za pridobivanje arhitekturnih re...
15 komentarjev
Ali bi morali predpisati barve fasad?
12 komentarjev
Ali potrebujemo politiko urejanja prostora, krajinsko politiko in arhitekturno p...
7 komentarjev
komentiraj

12 komentarjev

matjaz krajnik archdesign / 07.01.2014 / 08:55

spoštovani!

Arhitekturne in barvaste "diskrepance" so odraz nekulture in neizobraženosti. Že večkrat sem omenil, da je v naši deželi začetek nearhitekturnega in nekulturnega odnosa do kulturne krajine v slabi starševski in šolski vzgoji. Kaj je arhitektura in kaj naša kultruna krajina, dediščina ter kaj je pravzaprav lepo, ni vpisano v nobeni šolski knjigi.
Obvezno je ob spremebi pravilnika o sestavi proj.dokumentacije potrebno upoštevati dejstvo: Slovenci moramo dobiti glede vseh posegov v prostor pravila (priglasitev del), kjer bo pod vsako lopo, barvo fasade podpisan projektant-arhitekt. Nekulturnim arhitektom (ki jih je zelo veliko) pa predpisati natančne okvire o barvah fasad, inšpekcije aktivirati, da bodo tako projektanta, izvajalca ali pa birokata na občini ali UE kaznovali.
več >>>
MonikaCvirn / 07.01.2014 / 11:07

Dotični problem je ozka veja širšega problema urejanja prostora, o čemer je bilo že veliko napisanega, sprememb pa malo, ker so rešitve dolgotrajne in kompleksne. S podobnimi problemi se spogleduje cela Evropa (uvodnik v reviji Detail Green 02/13) in mi nismo izjema.
Če nekaj prepovemo, uzakonimo, pomeni, da bo kršitelj sankcioniran. Je to v praksi mogoče? Ni! Torej se lahko poigravamo le z določenimi napotki, predlogi, usmeritvami, ipd.
Naloga arhitektov je tudi poučevanje javnosti, a naši pogovori niso dovolj usmerjeni »na široko«. Prav energetske sanacije, katerih večji obseg šele prihaja, bodo odprle srčiko problema. Energetski strokovnjaki pač niso vedno arhitekti in njim ni pomembna arhitektura, ampak prihranek energije. Za začetek bi bilo torej bolj smiselno tudi v sanacijo vključiti arhitekta, ali pa še bolj preprosto priporočiti trajnostno integralno načrtovanje, s katerim bo koncept in cilj sanacije določen že v začetnih fazah.
Mislim, da je slovenska arhitektura v večini na evropski ravni takrat, ko ima arhitekt podporo sodelujočih v projektu. Integralno načrtovanje nam bo v pomoč. Velja za tako za novogradnje, kot za sanacije. Običajno načrtovanje nas vodi v podrejen položaj proti investitorju, energetskemu projektantu in drugim sodelujočim.
Z barvami pa je tako: vsaka barva ima svojo valovno dolžino in nobena skrivnost ni več, da na ljudi delujejo različno. Močni značaji potrebujejo močne barve, nežni pa nežne. Nekdo potrebuje moč rdeče, drugega bo spravljala ob živce. Je pa podobno kot z okusi – jed, ki je nekomu všeč, drugemu ne ustreza; sladka ali kisla, okusi pa morajo biti ubrani!
Pred časom smo si na ekskurziji ogledali stanovanjsko naselje v Novi Gorici ob Rejčevi in Prvomajski ulici. V razmislek bi nam lahko bilo lahko urejanje prostora, kjer nekaj uveljavljenih imen prispeva vsak svojo zgodbo, mednarodno zanimivi »Močerad« (Ofis arhitekti), pa Sadar&Vuga in Ravnikar-Potokar. Kakšen predpis bi moral tu veljati, da bi se med seboj upoštevali, vsaj malce uskladili in zakaj se to ni zgodilo spontano, lahko le ugibamo.
V sedemdesetih in osemdesetih sta bili rdeče-črna in rumeno-črna kombinacija v marketingu prepovedani. Vemo zakaj. S prepovedjo določenih barv, mislim, da ne bomo dosegli pravega učinka. Ob predpisu pastelnih barv v MOL, bi v Trnovem tudi »Močerada« (Vuga&Sadar) ne bilo. Meni bi bilo žal.
več >>>
MihaM / 07.01.2014 / 13:37

Problem barv ni rešljjiv z regulativo. Takšne probleme je potrebno reševati v glavah, tudi naših. Podoba prostorov je zrcalo stanja kulture družbe, katere del smo tudi mi, projektanti. Analogno je barva fasade odraz stanja kulture posameznika.

Morda pa to niti ni slabo :). Vsaj veš, pri čem si.

Najprej sem se prijavil, spisal celo disertacijo in kliknil na oddaj, nakar me je spletna stran prijazno opozorila, da nisem prijavljan. Vsega nisem pisal še enkrat, zato je to precej skrajšana verzija.
več >>>
Martina / 07.01.2014 / 21:11

Izvlečki in komentarji k objavljenem tekstu, januar, 2014
Kričeče barve in brezoblični prizidki so se pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne, saj so vidni simptom prevlade zasebne lastnine nad skupnim dobrim.
Ta trditev (ali praksa) nasprotuje členom in duhu Ustave RS, kot so 60., 67. in 69. člen, ter 72. do 74. člen Ustave RS.
V skladu s temi ustavnimi usmeritvami morajo biti opredeljena določila v zakonodaji s področja varstva avtorskih pravic, varstva okolja, urejanja prostora in gradnje objektov, vsemu pa podrejene vsebine prostorskih aktov ter ravnanje upravnih organov.

Če je stanovanje del zasebnega, je zunanji del ovoja stavbe del skupnega, javnega prostora.
Ovoj stavbe je po Stanovanjskem zakonu »solastnina« etažnih lastnikov, kamor samovolja posameznih etažnih lastnikov ne sme posegati. Poleg tega ovoj stavbe načrtuje funkcionalno in estetsko arhitekt, katerega delo je upravno podprto z »gradbenim dovoljenjem«, sicer pa zaščiteno z avtorskimi pravicami. V estetski izgled nedvomno sodi barvna pojavnost, torej »barva fasade«!

Ko energijsko prenavljamo, s poseganjem v fasado svojega objekta, posegamo tudi v skupno dobro in v javni prostor.
Slediti je treba členom in duhu Ustave RS, kot so 60., 67. in 69. člen, ter 72. do 74. člen Ustave RS.
V skladu s temi ustavnimi usmeritvami morajo biti opredeljena določila v zakonodaji s področja varstva avtorskih pravic, varstva okolja, urejanja prostora in gradnje objektov, vsemu pa podrejene vsebine prostorskih aktov ter ravnanje upravnih organov.
Tega se je potrebno zavedati vsakič, ko postavimo lopo, novo ograjo, zasteklimo balkon ali pobarvamo fasado.
Še posebej je treba pri obravnavi takih posegov v prostor računati na to, da jih zakon velikokrat obravnava kot »vzdrževalna dela« in gradnjo objektov, za katero ni treba pridobiti »gradbenih dovoljenj«, torej tudi ne preverjati določil prostorskih akto, ali pa jih lahko izvaja kar lastnik - laik, kot »samograditelj«, v takih primerih ne moremo govoriti o »arhitekturi« in o strokovnem arhitekturnem oblikovanju. Edina pogojna možnost vpliva na estetski red in izgled so določila v prostorskih aktih..

Ker so barve subjektivne in je o njih težko razpravljati, si želimo barvnih študij, ki bi regijsko ali območno določile barvne odtenke, hkrati pa ne bi popolnoma omejile projektantov pri njihovi svobodni izbiri. V nekaterih občinah so se živopisnemu barvanju fasad uprli s prepovedjo motečih, neavtohtonih tonov, ponekod so v prostorske akte zapisali dovoljene barvne odtenke, vendar ali bodo s tem dosegli izboljšanje stanja v prostoru?

Barvne študije se lahko izdelajo v okviru prostorskih aktov , kot so OPPN, kar se je v preteklosti pogosto tudi izvajalo (na nivoju in v okviru zazidalnih načrtov) . Ko je gradnja na podlagi »gradbenih dovoljenj« in ob spoštovanju »avtorskih pravic« arhitekta končana in v uporabi, pa se izvajajo »vzdrževalna dela«, ki bi morala temeljiti na spoštovanju opredelitev v načrtih za gradbeno dovoljenje in pravic iz avtorstva. Tudi OPPN so načrtovana dela, ki jih izdelajo arhitekti, z vsemi estetskimi merili, ki jih stroka narekuje, in sicer za »oblikovanje« izgleda prostorskega kompleksa z različnimi stavbnimi enotami v njegovem okviru. Pri tem se sledi načelom harmonije, kontrasta, itd. Izgled zunanjega prostora (eksteriera - javne »dnevne sobe«) je podoben oblikovni izziv, kot na primer izgled interiera posameznega prostora v stavbi. Tudi pri oblikovanju takega interiera so velikokrat že podane nespremenljive determinante oblikovalcu. Zanemarjanje oblikovanja eksteriera kaže na nizko stopnjo kulture v družbi in zavedanja o tem, kaj ustvarja estetski vtis.

Koliko in kaj predpisati ter koliko svobode pustiti projektantom in uporabnikom? Kako podrobna naj bodo določila pri omejevanju posameznikov posegov v javni prostor? Zaradi energetske prenove večstanovanjskih objektov so se odločili vnaprej določiti standarde za ohranitev urejene podobe svojega mesta. "Mesta ne oblikujejo samo arhitekti in občinske inštitucije, pač pa predvsem ljudje s fasadami svojih stavb, svojimi balkoni, okenskimi policami, antenami, klimami,..."

Še enkrat – zavedati se moramo, da vse prevečkrat o izgledih stavb pri vzdrževanju sploh ne odločajo arhitekti, marveč čisti laiki, z zelo različno oblikovanimi estetskimi merili. V prostorskih aktih je treba projektantom narekovati nekaj barvnih smernic zaradi pogojev »krajinskega oblikovanja« in posegov v naravno krajino, saj sicer lahko prihaja do neuravnoteženih ekscentričnih tekmovanj v oblikovalskem egoizmu avtorjev, ne glede na vrednote vtisa v kvalitetni krajini.Za udeležence – nearhitekte (vzdrževalce) je pa tako ali tako treba nujno opredeliti usmeritve. Predvsem pa z zakonodajo doseči, da se ves čas obstoja stavbe spoštujejo vsaj tiste z gradbenimi dovoljenji uveljavljene avtorske pravice arhitekta stavbe.
Primer dobre prakse je barvna študija, ki jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z avtorjem zazidalnega načrta Ulice Gradnikove brigade Tomažem Vugo, studijem Arhitravi in upravnikom Dom d.o.o. pripravila kot spodbudo za enoten in urejen pristop pri obnovi fasad mestnega jedra.
Namesto, da bi izbiro izvedbe fasade prepustili izvajalcu, izbiro barve pa posameznim hišnim svetom, so se prenove lotili celovito ter želje uporabnikov po barvitosti upoštevali v svoji študiji.
Le na takšen način, kjer mestna občina, kot skrbnica javnega prostora, sodeluje z upravljalcem objektov kot skrbnikom privatnega interesa, oba pa sodelujeta s stroko, je mogoče doseči ohranitev vrednosti prostora.
Opisani postopek pomeni novo (barvno pre-)oblikovanje že obstoječih stavb – kaj pravijo »avtorji« osnovne arhitekture stavb?

Strinjam se s komentarjem, ki ga je podal matjaz krajnik archdesign / 07.01.2014 / 08:55

V nadaljevanju podajam nekaj pripomb na komentar, ki ga je objavila MonikaCvirn / 07.01.2014 / 11:07

Dotični problem je ozka veja širšega problema urejanja prostora, o čemer je bilo že veliko napisanega, sprememb pa malo, ker so rešitve dolgotrajne in kompleksne. S podobnimi problemi se spogleduje cela Evropa (uvodnik v reviji Detail Green 02/13) in mi nismo izjema. – vendar obstajajo dobri zgledi, kjer so cele pokrajine arhitekturno in kulturovarstveno zaščitene ter se taka zaščita tudi striktno izvaja – primer Provanse v Franciji, pa tudi Francija na sploh.
Če nekaj prepovemo, uzakonimo, pomeni, da bo kršitelj sankcioniran. Je to v praksi mogoče? Ni! - pri nas se zakonodaja ne izvaja, kar nas že pošteno tepe (»pravna država« ne deluje!); ko se bo to stanje na vseh področjih popravilo (kar je že skrajni čas, saj smo že ekonomsko bankrotirali zaradi tega), se bo tudi prostorska, gradbena in avtorska zakonodaja izvajala.
Prav energetske sanacije, katerih večji obseg šele prihaja, bodo odprle srčiko problema. Energetski strokovnjaki pač niso vedno arhitekti in njim ni pomembna arhitektura, ampak prihranek energije. Za začetek bi bilo torej bolj smiselno tudi v sanacijo vključiti arhitekta, ali pa še bolj preprosto priporočiti trajnostno integralno načrtovanje, s katerim bo koncept in cilj sanacije določen že v začetnih fazah. – to do nedavnega sploh ni bil problem, saj je bilo treba za (bistveno) »spremembo izgleda objekta« pridobiti gradbeno dovoljenje, pri tem je pa moral sodelovati projektant z licenco ZAPS. Problem pa je bil ves čas dejstvo, da se stroka nikoli ni izrekla o tem, kaj se šteje za »bistveno« spremembo izgleda. Sedaj je ta določba prav zaradi energetske sanacije stavb iz ZGO črtana, kar je grob poseg v avtorske pravice iz arhitekture (in je NEUSTAVNO – glej 60. Člen Ustave RS.

Z barvami pa je tako: vsaka barva ima svojo valovno dolžino in nobena skrivnost ni več, da na ljudi delujejo različno. Močni značaji potrebujejo močne barve, nežni pa nežne. Nekdo potrebuje moč rdeče, drugega bo spravljala ob živce. Je pa podobno kot z okusi – jed, ki je nekomu všeč, drugemu ne ustreza; sladka ali kisla, okusi pa morajo biti ubrani!- Barve v javnem prostoru so element krajine, krajinskega oblikovanja in oblikovanja eksteriera v naselju! So torej strokovno krajinsko in urbanistično ter »avtorsko« zasnovane in prilagojene želenemu vtisu celotnega kulturno načrtovanega prostora.

Pred časom smo si na ekskurziji ogledali stanovanjsko naselje v Novi Gorici ob Rejčevi in Prvomajski ulici. V razmislek bi nam lahko bilo lahko urejanje prostora, kjer nekaj uveljavljenih imen prispeva vsak svojo zgodbo, mednarodno zanimivi »Močerad« (Ofis arhitekti), pa Sadar&Vuga in Ravnikar-Potokar. Kakšen predpis bi moral tu veljati, da bi se med seboj upoštevali, vsaj malce uskladili in zakaj se to ni zgodilo spontano, lahko le ugibamo. – ni treba ugibati – manjkala so skupna oblikovalska izhodišča v prostorskem aktu, ki je služil kot »pravna podlaga« za izdajo 2gradbenih dovoljenj«, ta pa izhajajo iz načrtov avtorjev arhitekture, ki so obvezani spoštovati »pravno podlago« - prostorski akt. Sicer velja, kot sem opisala predhodno – vsak arhitekt izhaja iz sebi lastnih oblikovnih izhodišč, poleg tega včasih istočasno ne vedo drug za drugega! Pa tudi njihovi investitorji ne.

V sedemdesetih in osemdesetih sta bili rdeče-črna in rumeno-črna kombinacija v marketingu prepovedani. – takrat smo projektirali barvne študije v okviru zazidalnih načrtov, diktat prepovedi naštetih kombinacij mi pa sploh ni poznan!? Je pa res, da so določila za gradnjo v prostorskih »plombah« - vrzelih – že zgrajenih naselij ali pa prosto v pokrajini narekovala uporabo nevtralnih, svetlih (pastelnih) barv, kar je takrat zahtevalo že državno navodilo zaradi zaščite krajine.
S prepovedjo določenih barv, mislim, da ne bomo dosegli pravega učinka. Ob predpisu pastelnih barv v MOL, bi v Trnovem tudi »Močerada« (Vuga&Sadar) ne bilo. Meni bi bilo žal.- priporočam v branje knjigo, monografijo, z naslovom Orodja za usmerjanje in nadzor urbanih oblik, avtorice Kaliope Dimitrovske Andrews. Na podlagi analize so izpostavljene kvalitete in problemi postavitve v prostor (pa ne zaradi fasade, ki je vsekakor izvirna in tudi primerna mimikrija sicer obsežnega objekta).

USTAVA:
60. člen (pravice iz ustvarjalnosti)
Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
67. člen (lastnina)
Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Zakon določa način in pogoje dedovanja.

69. člen (razlastitev)
Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
72. člen (zdravo življenjsko okolje)
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.
Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.

73. člen (varovanje naravne in kulturne dediščine)
Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
74. člen (podjetništvo)
Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.
Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.
več >>>
Martina / 08.01.2014 / 15:16

NA NIVOJU RS SO UVELJAVLJENI AKTI, KI JIH JE TREBA SPOŠTOVATI TUDI PO DOLOČILI ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNAČRT), TOREJ PRI OBDELAVI VSEBIN OBČINSKIH PROSTORSKIH AKTOV; ta določila so pomembna za razumevanje obveznosti, dolžnosti in dobre strokovne prakse ob pripravi in izdelavi prostorskih aktov izvedbenega nivoja; podajam izvlečke nekaterih ključnih določb v zvezi z obravnavanim problemom:

1. ODLOK o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) Ur.l. RS, št. 76/2004 (IZVLEČEK):
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru.
Splošno
Prostorska strategija skladno s cilji prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje.
Izbrana določila
III RAZVOJ PROSTORSKIH SISTEMOV Z USMERITVAMI ZA RAZVOJ NA REGIONALNI IN LOKALNI RAVNI, RAZVOJ POSELITVE, PROGRAMI, POMEMBNI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE STRATEGIJE
(1) Izhodišča za koordinacijo programov in aktivnosti za izvajanje prostorske strategije so:
– udejanjanje načel in ciljev VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA na državni, regionalni in lokalni ravni,
1.4 Arhitekturna prepoznavnost mest in drugih naselij
(1) PRI NAČRTOVANJU IN UREJANJU MEST IN DRUGIH NASELIJ se stremi k UREJENEMU IN PROSTORSKO URAVNOTEŽENEMU IN OBLIKOVNO SKLADNEMU razvoju posameznega naselja tako, da se ZAGOTAVLJA arhitekturno prepoznavnost na ravni celotnega naselja in na ravni posamezne funkcionalne enote ali dela naselja.
(2) Z oblikovanjem naselij se VARUJE PODOBO, merilo in krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostore in ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost V SOŽITJU Z OBSTOJEČIMI KVALITETAMI PROSTORA, itd..
(3) Prepoznava in ohranja se morfološke značilnosti, ki poudarjajo prepoznavnost mest in drugih naselij V SKLADU S KRAJINO, V KATERO SO UMEŠČENA in se zagotavlja razvojno kontinuiteto in celovitost kvalitetnih struktur. ..

2. UREDBA o prostorskem redu Slovenije, Uradni list RS, št. 122/2004 (IZVLEČEK)
23. člen (pravila za načrtovanje poselitve)
(1) Pri načrtovanju poselitve JE TREBA:
1. za zagotavljanje kakovostne prostorske strukture:
– nove ustvarjene sestavine prostora PRILAGODITI obstoječi naravni in ustvarjeni strukturni urejenosti prostora, zlasti ….
– razvijati prepoznavno podobo naselja kot celote oziroma dela naselja, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in drugih kakovosti prostora ali z ustvarjanjem novih vzorcev in oblik, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture,
86. člen (določanje meril in pogojev za načrtovanje in graditev objektov)
(1) Za določanje meril in pogojev za načrtovanje in graditev objektov V IZVEDBENIH PROSTORSKIH AKTIH se smiselno uporabljajo pravila za načrtovanje grajene strukture, načrtovanje zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov, načrtovanje površin za mirujoči promet in opremljanje zemljišč za gradnjo.
(2) Merila in pogoji za načrtovanje in graditev objektov v izvedbenih prostorskih aktih MORAJO DOLOČITI NAJMANJ lokacijske pogoje glede vrste objektov in vrste del, lege v prostoru, OBLIKOVANJA OBJEKTA, velikosti, oblike in ureditev gradbene parcele in komunalno opremo.
87. člen (načrtovanje grajene strukture)
(1) Pri načrtovanju grajene strukture je treba na podlagi opredeljene namenske rabe DOLOČITI ENOTNA OBLIKOVNA in funkcionalna MERILA TER POGOJE za urejanje prostora znotraj posamezne prostorske enote.
(2) OBVEZNA OBLIKOVNA IN FUNKCIONALNA MERILA IN POGOJI za urejanje prostora znotraj posamezne prostorske enote so:
1. tipologija zazidave;
2. regulacijske črte;
3. višine objektov – višinski gabariti;
4. stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo.
(3) Poleg meril in pogojev iz prejšnjega odstavka se lahko DOLOČAJO TUDI naslednja merila in pogoji za urejanje prostora znotraj posamezne prostorske enote:
1. VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV;
2. velikosti in oblike gradbenih parcel;
3. namen, funkcionalna zasnova, zmogljivost, lega objektov in orientacija fasad.
(4) Pri določitvi meril in pogojev za urejanje prostora v prostorskem aktu občine se upoštevajo predpisi s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in trajnostne rabe naravnih virov.
(5) Pri določanju ENOTNIH OBLIKOVNIH IN FUNKCIONALNIH MERIL TER POGOJEV za oblikovno in funkcionalno heterogena območja je treba OMOGOČATI razvoj novih urbanističnih kvalitet ter VZPOSTAVLJATI POGOJE ZA OBLIKOVANJE KVALITETNE ARHITEKTURE IN PREPOZNAVNOST NASELJA.
(6) Za območje, kjer se posamezne prostorske ureditve načrtujejo z lokacijskim načrtom, se s prostorskim redom občine določi stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, lahko pa tudi oblikovna in funkcionalna merila ter pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
92. člen (velikost in oblikovanje objektov)
(1) VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV SE DOLOČATA TAKO, DA SE OHRANJA KAKOVOST PROSTORA IN SE NE ZNIŽUJE KVALITETA BIVANJA V OBSTOJEČIH OBJEKTIH IN V OBMOČJU KOT CELOTI.
(2) Velikost objektov se lahko opredeli s tlorisnim in višinskim gabaritom.
(3) ZA POSAMEZNE PROSTORSKE ENOTE SE LAHKO MERILA IN POGOJI ZA VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV DOLOČIJO TUDI PODROBNEJE, Z ARHITEKTURNIMI ELEMENTI IN RAZMERJI MED NJIMI, Z MATERIALI IN B A R V A M I.

Moje mnenje: kako natančno se obdelajo določila v prostorskih aktih je odvisno od tega, kaj se želi ZAGOTOVITI v določenem prostoru, v določenem času.


PONOVITEV - IZVLEČKI IN KOMENTARJI K OBJAVLJENEMU TEKSTU na straneh ZAPS, JANUAR, 2014

"Kričeče barve in brezoblični prizidki so se pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne, saj so vidni simptom prevlade zasebne lastnine nad skupnim dobrim."
TA TRDITEV (ALI PRAKSA) NASPROTUJE ČLENOM IN DUHU USTAVE RS, KOT SO 60., 67. IN 69. ČLEN, TER 72. DO 74. ČLEN USTAVE RS.
V SKLADU S TEMI USTAVNIMI USMERITVAMI MORAJO BITI OPREDELJENA DOLOČILA V ZAKONODAJI S PODROČJA VARSTVA AVTORSKIH PRAVIC, VARSTVA OKOLJA, UREJANJA PROSTORA IN GRADNJE OBJEKTOV, VSEMU PA PODREJENE VSEBINE PROSTORSKIH AKTOV TER RAVNANJE UPRAVNIH ORGANOV.

"Če je stanovanje del zasebnega, je zunanji del ovoja stavbe del skupnega, javnega prostora."
OVOJ STAVBE JE PO STANOVANJSKEM ZAKONU »SOLASTNINA« ETAŽNIH LASTNIKOV, KAMOR SAMOVOLJA POSAMEZNIH ETAŽNIH LASTNIKOV NE SME POSEGATI. POLEG TEGA OVOJ STAVBE NAČRTUJE FUNKCIONALNO IN ESTETSKO ARHITEKT, KATEREGA DELO JE UPRAVNO PODPRTO Z »GRADBENIM DOVOLJENJEM«, SICER PA ZAŠČITENO Z AVTORSKIMI PRAVICAMI. V ESTETSKI IZGLED NEDVOMNO SODI BARVNA POJAVNOST, TOREJ »BARVA FASADE«!
Ko energijsko prenavljamo, s poseganjem v fasado svojega objekta, posegamo tudi v skupno dobro in v javni prostor.
SLEDITI JE TREBA ČLENOM IN DUHU USTAVE RS, KOT SO 60., 67. IN 69. ČLEN, TER 72. DO 74. ČLEN USTAVE RS.
V SKLADU S TEMI USTAVNIMI USMERITVAMI MORAJO BITI OPREDELJENA DOLOČILA V ZAKONODAJI S PODROČJA VARSTVA AVTORSKIH PRAVIC, VARSTVA OKOLJA, UREJANJA PROSTORA IN GRADNJE OBJEKTOV, VSEMU PA PODREJENE VSEBINE PROSTORSKIH AKTOV TER RAVNANJE UPRAVNIH ORGANOV.
Tega se je potrebno zavedati vsakič, ko postavimo lopo, novo ograjo, zasteklimo balkon ali pobarvamo fasado.
ŠE POSEBEJ JE TREBA PRI OBRAVNAVI TAKIH POSEGOV V PROSTOR RAČUNATI NA TO, DA JIH ZAKON VELIKOKRAT OBRAVNAVA KOT »VZDRŽEVALNA DELA« IN GRADNJO OBJEKTOV, ZA KATERO NI TREBA PRIDOBITI »GRADBENIH DOVOLJENJ«, TOREJ TUDI NE PREVERJATI DOLOČIL PROSTORSKIH AKTO, ALI PA JIH LAHKO IZVAJA KAR LASTNIK - LAIK, KOT »SAMOGRADITELJ«, V TAKIH PRIMERIH NE MOREMO GOVORITI O »ARHITEKTURI« IN O STROKOVNEM ARHITEKTURNEM OBLIKOVANJU. EDINA POGOJNA MOŽNOST VPLIVA NA ESTETSKI RED IN IZGLED SO DOLOČILA V PROSTORSKIH AKTIH..
Ker so barve subjektivne in je o njih težko razpravljati, si želimo barvnih študij, ki bi regijsko ali območno določile barvne odtenke, hkrati pa ne bi popolnoma omejile projektantov pri njihovi svobodni izbiri. V nekaterih občinah so se živopisnemu barvanju fasad uprli s prepovedjo motečih, neavtohtonih tonov, ponekod so v prostorske akte zapisali dovoljene barvne odtenke, vendar ali bodo s tem dosegli izboljšanje stanja v prostoru?
BARVNE ŠTUDIJE SE LAHKO IZDELAJO V OKVIRU PROSTORSKIH AKTOV , KOT SO OPPN, KAR SE JE V PRETEKLOSTI POGOSTO TUDI IZVAJALO (NA NIVOJU IN V OKVIRU ZAZIDALNIH NAČRTOV) . KO JE GRADNJA NA PODLAGI »GRADBENIH DOVOLJENJ« IN OB SPOŠTOVANJU »AVTORSKIH PRAVIC« ARHITEKTA KONČANA IN V UPORABI, PA SE IZVAJAJO »VZDRŽEVALNA DELA«, KI BI MORALA TEMELJITI NA SPOŠTOVANJU OPREDELITEV V NAČRTIH ZA GRADBENO DOVOLJENJE IN PRAVIC IZ AVTORSTVA. TUDI OPPN SO NAČRTOVANA DELA, KI JIH IZDELAJO ARHITEKTI, Z VSEMI ESTETSKIMI MERILI, KI JIH STROKA NAREKUJE, IN SICER ZA »OBLIKOVANJE« IZGLEDA PROSTORSKEGA KOMPLEKSA Z RAZLIČNIMI STAVBNIMI ENOTAMI V NJEGOVEM OKVIRU. PRI TEM SE SLEDI NAČELOM HARMONIJE, KONTRASTA, ITD. IZGLED ZUNANJEGA PROSTORA (EKSTERIERA - JAVNE »DNEVNE SOBE«) JE PODOBEN OBLIKOVNI IZZIV, KOT NA PRIMER IZGLED INTERIERA POSAMEZNEGA PROSTORA V STAVBI. TUDI PRI OBLIKOVANJU TAKEGA INTERIERA SO VELIKOKRAT ŽE PODANE NESPREMENLJIVE DETERMINANTE OBLIKOVALCU. ZANEMARJANJE OBLIKOVANJA EKSTERIERA KAŽE NA NIZKO STOPNJO KULTURE V DRUŽBI IN ZAVEDANJA O TEM, KAJ USTVARJA ESTETSKI VTIS.
Koliko in kaj predpisati ter koliko svobode pustiti projektantom in uporabnikom? Kako podrobna naj bodo določila pri omejevanju posameznikov posegov v javni prostor? Zaradi energetske prenove večstanovanjskih objektov so se odločili vnaprej določiti standarde za ohranitev urejene podobe svojega mesta. "Mesta ne oblikujejo samo arhitekti in občinske inštitucije, pač pa predvsem ljudje s fasadami svojih stavb, svojimi balkoni, okenskimi policami, antenami, klimami,..."
ŠE ENKRAT – ZAVEDATI SE MORAMO, DA VSE PREVEČKRAT O IZGLEDIH STAVB PRI VZDRŽEVANJU SPLOH NE ODLOČAJO ARHITEKTI, MARVEČ ČISTI LAIKI, Z ZELO RAZLIČNO OBLIKOVANIMI ESTETSKIMI MERILI. V PROSTORSKIH AKTIH JE TREBA PROJEKTANTOM NAREKOVATI NEKAJ BARVNIH SMERNIC ZARADI POGOJEV »KRAJINSKEGA OBLIKOVANJA« IN POSEGOV V NARAVNO KRAJINO, SAJ SICER LAHKO PRIHAJA DO NEURAVNOTEŽENIH EKSCENTRIČNIH TEKMOVANJ V OBLIKOVALSKEM EGOIZMU AVTORJEV, NE GLEDE NA VREDNOTE VTISA V KVALITETNI KRAJINI.ZA UDELEŽENCE – NEARHITEKTE (VZDRŽEVALCE) JE PA TAKO ALI TAKO TREBA NUJNO OPREDELITI USMERITVE. PREDVSEM PA Z ZAKONODAJO DOSEČI, DA SE VES ČAS OBSTOJA STAVBE SPOŠTUJEJO VSAJ TISTE Z GRADBENIMI DOVOLJENJI UVELJAVLJENE AVTORSKE PRAVICE ARHITEKTA STAVBE.
Primer dobre prakse je barvna študija, ki jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z avtorjem zazidalnega načrta Ulice Gradnikove brigade Tomažem Vugo, studijem Arhitravi in upravnikom Dom d.o.o. pripravila kot spodbudo za enoten in urejen pristop pri obnovi fasad mestnega jedra.
Namesto, da bi izbiro izvedbe fasade prepustili izvajalcu, izbiro barve pa posameznim hišnim svetom, so se prenove lotili celovito ter želje uporabnikov po barvitosti upoštevali v svoji študiji.
Le na takšen način, kjer mestna občina, kot skrbnica javnega prostora, sodeluje z upravljalcem objektov kot skrbnikom privatnega interesa, oba pa sodelujeta s stroko, je mogoče doseči ohranitev vrednosti prostora.
OPISANI POSTOPEK POMENI NOVO (BARVNO PRE-)OBLIKOVANJE ŽE OBSTOJEČIH STAVB – KAJ PRAVIJO »AVTORJI« OSNOVNE ARHITEKTURE STAVB?
STRINJAM SE S KOMENTARJEM, KI GA JE PODAL MATJAZ KRAJNIK ARCHDESIGN / 07.01.2014 / 08:55

V NADALJEVANJU PODAJAM NEKAJ PRIPOMB NA KOMENTAR, KI GA JE OBJAVILA MONIKACVIRN / 07.01.2014 / 11:07

Dotični problem je ozka veja širšega problema urejanja prostora, o čemer je bilo že veliko napisanega, sprememb pa malo, ker so rešitve dolgotrajne in kompleksne. S podobnimi problemi se spogleduje cela Evropa (uvodnik v reviji Detail Green 02/13) in mi nismo izjema. – VENDAR OBSTAJAJO DOBRI ZGLEDI, KJER SO CELE POKRAJINE ARHITEKTURNO IN KULTUROVARSTVENO ZAŠČITENE TER SE TAKA ZAŠČITA TUDI STRIKTNO IZVAJA – PRIMER PROVANSE V FRANCIJI, PA TUDI FRANCIJA NA SPLOH.
Če nekaj prepovemo, uzakonimo, pomeni, da bo kršitelj sankcioniran. Je to v praksi mogoče? Ni! - PRI NAS SE ZAKONODAJA NE IZVAJA, KAR NAS ŽE POŠTENO TEPE (»PRAVNA DRŽAVA« NE DELUJE!); KO SE BO TO STANJE NA VSEH PODROČJIH POPRAVILO (KAR JE ŽE SKRAJNI ČAS, SAJ SMO ŽE EKONOMSKO BANKROTIRALI ZARADI TEGA), SE BO TUDI PROSTORSKA, GRADBENA IN AVTORSKA ZAKONODAJA IZVAJALA.
Prav energetske sanacije, katerih večji obseg šele prihaja, bodo odprle srčiko problema. Energetski strokovnjaki pač niso vedno arhitekti in njim ni pomembna arhitektura, ampak prihranek energije. Za začetek bi bilo torej bolj smiselno tudi v sanacijo vključiti arhitekta, ali pa še bolj preprosto priporočiti trajnostno integralno načrtovanje, s katerim bo koncept in cilj sanacije določen že v začetnih fazah. – TO DO NEDAVNEGA SPLOH NI BIL PROBLEM, SAJ JE BILO TREBA ZA (BISTVENO) »SPREMEMBO IZGLEDA OBJEKTA« PRIDOBITI GRADBENO DOVOLJENJE, PRI TEM JE PA MORAL SODELOVATI PROJEKTANT Z LICENCO ZAPS. PROBLEM PA JE BILO VES ČAS DEJSTVO, DA SE STROKA NIKOLI NI IZREKLA O TEM, KAJ SE ŠTEJE ZA »BISTVENO« SPREMEMBO IZGLEDA. SEDAJ JE TA DOLOČBA PRAV ZARADI ENERGETSKE SANACIJE STAVB IZ ZGO ČRTANA, KAR JE GROB POSEG V AVTORSKE PRAVICE IZ ARHITEKTURE (IN JE NEUSTAVNO – GLEJ 60. ČLEN USTAVE RS).

Z barvami pa je tako: vsaka barva ima svojo valovno dolžino in nobena skrivnost ni več, da na ljudi delujejo različno. Močni značaji potrebujejo močne barve, nežni pa nežne. Nekdo potrebuje moč rdeče, drugega bo spravljala ob živce. Je pa podobno kot z okusi – jed, ki je nekomu všeč, drugemu ne ustreza; sladka ali kisla, okusi pa morajo biti ubrani!- BARVE V JAVNEM PROSTORU SO ELEMENT KRAJINE, KRAJINSKEGA OBLIKOVANJA IN OBLIKOVANJA EKSTERIERA V NASELJU! SO TOREJ STROKOVNO KRAJINSKO IN URBANISTIČNO TER »AVTORSKO« ZASNOVANE IN PRILAGOJENE ŽELENEMU VTISU CELOTNEGA KULTURNO NAČRTOVANEGA PROSTORA.

Pred časom smo si na ekskurziji ogledali stanovanjsko naselje v Novi Gorici ob Rejčevi in Prvomajski ulici. V razmislek bi nam lahko bilo lahko urejanje prostora, kjer nekaj uveljavljenih imen prispeva vsak svojo zgodbo, mednarodno zanimivi »Močerad« (Ofis arhitekti), pa Sadar&Vuga in Ravnikar-Potokar. Kakšen predpis bi moral tu veljati, da bi se med seboj upoštevali, vsaj malce uskladili in zakaj se to ni zgodilo spontano, lahko le ugibamo. – NI TREBA UGIBATI – MANJKALA SO SKUPNA OBLIKOVALSKA IZHODIŠČA V PROSTORSKEM AKTU, KI JE SLUŽIL KOT »PRAVNA PODLAGA« ZA IZDAJO »GRADBENIH DOVOLJENJ«, TA PA IZHAJAJO IZ NAČRTOV AVTORJEV ARHITEKTURE, KI SO OBVEZANI SPOŠTOVATI »PRAVNO PODLAGO« - PROSTORSKI AKT. SICER VELJA, KOT SEM OPISALA PREDHODNO – VSAK ARHITEKT IZHAJA IZ SEBI LASTNIH OBLIKOVNIH IZHODIŠČ, POLEG TEGA VČASIH ISTOČASNO NE VEDO DRUG ZA DRUGEGA! PA TUDI NJIHOVI INVESTITORJI NE.
V sedemdesetih in osemdesetih sta bili rdeče-črna in rumeno-črna kombinacija v marketingu prepovedani. – TAKRAT SMO PROJEKTIRALI BARVNE ŠTUDIJE V OKVIRU ZAZIDALNIH NAČRTOV, DIKTAT PREPOVEDI NAŠTETIH KOMBINACIJ MI PA SPLOH NI POZNAN!? JE PA RES, DA SO DOLOČILA ZA GRADNJO V PROSTORSKIH »PLOMBAH« - VRZELIH – ŽE ZGRAJENIH NASELIJ ALI PA PROSTO V POKRAJINI NAREKOVALA UPORABO NEVTRALNIH, SVETLIH (PASTELNIH) BARV, KAR JE TAKRAT ZAHTEVALO ŽE DRŽAVNO NAVODILO ZARADI ZAŠČITE KRAJINE.
S prepovedjo določenih barv, mislim, da ne bomo dosegli pravega učinka. Ob predpisu pastelnih barv v MOL, bi v Trnovem tudi »Močerada« (Vuga&Sadar) ne bilo. Meni bi bilo žal.- PRIPOROČAM V BRANJE KNJIGO, MONOGRAFIJO, Z NASLOVOM »ORODJA ZA USMERJANJE IN NADZOR URBANIH OBLIK«, AVTORICE KALIOPE DIMITROVSKE ANDREWS. NA PODLAGI ANALIZE SO IZPOSTAVLJENE KVALITETE IN PROBLEMI POSTAVITVE V PROSTOR (PA NE ZARADI FASADE, KI JE VSEKAKOR IZVIRNA IN TUDI PRIMERNA MIMIKRIJA SICER OBSEŽNEGA OBJEKTA).
USTAVA:
60. člen (pravice iz ustvarjalnosti)
Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
67. člen (lastnina)
Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Zakon določa način in pogoje dedovanja.

69. člen (razlastitev)
Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
72. člen (zdravo življenjsko okolje)
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.
Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.

73. člen (varovanje naravne in kulturne dediščine)
Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
74. člen (podjetništvo)
Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.
Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.


več >>>
mici / 10.01.2014 / 17:31

Predpisati barve za novogradnje z OPPN-ji oz. drugimi prostorskimi načrt ni problematično. problematično je le-te upoštevati ob prenovah objektov. Ker za prenove fasad ni več potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja, le-te izbirajo hišni sveti oz. lastniki sami. Meni se zdi, da je to zelo problematično, saj se le-ti ne zavedajo, da posegajo v javni prostor ravno zaradi argumenta, da je lastnina sveta. Vsako sodišče jim bo to pritdilo, ne glede na to, kaj piše v ustavi. Nujno je torej, da bi za prenove fasad oz. za vse posege v prostor, ki se tičejo zunanjosti stavbe, morali pridobiti neke vrste gradbeno dovoljenje, kjer bi upravnik na UE zadevo pogledal in hišnemu svetu rekel, tale svetlozelena barva fasade pa ni v skladu z OPPN-jem. V skladu z OPPN-jem, mora biti vaša hia bela...
Druga zadeva pa je tudi, da bi morali biti pri vsakem posegu v prostor prisotni arhitekti, ki bi skbeli tudi za tehnično ustreznost in nadzor nad izvedbo detajlov.
več >>>
stanislava / 12.01.2014 / 05:58

Barvne študije so dobra rešitev, vprašanje je ali obstajajo naročniki in plačniki. Razlike nastopijo seveda na podeželju, ki je še manj finančno sposobno. Morda bi kazalo instrument vpeljati v program razvoja podeželja, saj je privlačna krajinsko-arhitekturna slika prvi pogoj za razvoj prostočasnih dejavnosti, kamor štejemo turistično gospodarstvo. K fasadam barv je potrebno dodati še kritine - tudi te so raznobarvne in razno-naklonske.
Morda bi z drugačnimi pristopi h gradnji na podeželju za začetek morali pristopiti vsaj v zavarovanih območjih narave in krajine - v Naravnih parkih Slovenije, zato da postanemo primerljivi s sorodnimi območji v EU, kjer pomeni ohranjanje krajinske slike. Sicer se problem kričečih fasadnih barv da rešiti tudi tako, da se to dopove tovarnam. Dokler ni bil »mavrice fasadnih barv«, tudi ni bilo kričečih objektov. Podobno je bilo z kritinami – rabile so se lokalno dostopne z najkrajšimi prevoznimi potmi. Sedaj govorimo o ogljičnem odtisu in morda bi lahko tudi skozi to formulo in energetskimi izkaznicami izboljšali tudi estetsko raven vasi, zaselkov in mest. Morda: gradimo lokalno vzdržno?
več >>>
Tomaž / 14.01.2014 / 23:42

Običajno se ob takih problemih pričnemo spraševati, kdo oziroma kaj je za nastalo situacijo kriv. Kaj je pripeljalo do tega. Kdo ni dobro opravil svoje naloge. Kdo ni ustrezno uveljavil svoje pristojnosti. Kdo se ni želel javno izpostaviti kritikam, morda celo čemu hujšemu? Je ljudem vseeno? Je res za vse kriva vsesplošna individualizacija, pardon, mentalna privatizacija javnega prostora? V časih, ko je vsega dovolj, je lahko barva fasade hudo postranska zadeva. V časih ko vsega primanjkuje, postane barvna sanacija fasade lahko hudo draga zadeva. Ali pa: prej (beri v času prejšnje družbene ureditve) ni bilo dovoljeno preveč odstopati od povprečja, danes pa je to tako rekoč »modus operandi« ali celo »modus vivendi«. Bodimo iskreni, tudi na strokovni ravni in ne le na laični ravni odnosa do skupnega prostora. Dela je dandanes sorazmerno malo, ponudnikov uslug sorazmerno veliko. Rezultat: naročnik je vladar! Absolutist. Vendar pozor, moder absolutizem morda sploh ni slabši od vsesplošne demokracije. Vprašanja in podobne trditve bi lahko še kar nizali in nizali. Tudi o regionalnih, avtohtonih barvnih odtenkih pa o internacionalnih barvnih odtenkih…pa o univerzalnih barvnih odtenkih…pa o naravnih barvah uporabljenih materialov itd. itd.
Zanimiv je tudi podatek, da je bil tudi na področju arhitekture leta 2008 uveljavljen t.i. Bolonjski sistem študija, ki je ukinil več predmeta Barvne študije! Pred ukinitvijo je bil obseg predmeta zmanjšan z dveh semestrov na en semester. Je bil morda tudi ta predmet v preteklosti sokriv za nastanek situacije, ki smo ji priča danes? Morda pa je prevladalo prepričanje, da je področje arhitekturne barve preveč kompleksno, da bi ga lahko zgoščeno poučevali pri enem predmetu? Na srečo smo, ob velikem prizadevanju s še nekaterimi kolegi, ki verjamejo v smiselnost poučevanja barvne teorije in prakse ter s podporo vodstva šole za arhitekturo uspeli vrniti omenjeni predmet v študijski program. Sicer v zelo okrnjenem obsegu, sprva kot izbirno, nato zopet kot redno vsebino. Pri katerem pa študenti pridobijo le 3 (!) kreditne točke (ECTS). Temu primerna je potem tudi »teža« oziroma pomembnost poznavanja področja barv v očeh bodočih arhitektov. Žal. Navedena dejstva ne govorijo v prid dvigu splošne bivalne kulture, katere sestavni del je tudi disciplina uporabe barve na fasadi.
Mislim, da bi pri odločanju o uporabi take in drugačne barve na fasadi, poleg velikosti in členjenosti fasade, orientaciji, barvah okolice, barvnemu ravnotežju, »merilu barve« in še ostalih znanih kompozicijskih parametrov, morali upoštevati tudi material, iz katerega je izdelan zaključni, vidni sloj fasade. Ker se pač ena in ista barva na različnih materialih obnaša različno. V fizikalnem in mentalnem smislu.
Če bi se moral odločati med zgornjo in spodnjo sliko na pričujoči spletni strani, bi se odločil za spodnjo, ker je pač nastala kot rezultat miselnih naporov v usklajeni študiji na relaciji med stroko, oblastjo in zatečenim stanjem. Seveda bi imel tudi kaj za pripomniti,... saj sem vendar arhitekt. Omenjena študija je bila vzorno predstavljena v publikaciji, z naslovom BARVNA ŠTUDIJA V OKVIRU SANACIJE FASAD OB ULICI GRADNIKOVE BRIGADE. V omenjeni publikaciji se je znašel tudi moj članek z naslovom BARVNO RAVNOTEŽJE NA FASADI, ki pa je bil, žal, predstavljen nekoliko pomanjkljivo.
Skratka, problem je večplasten, so radi govorili v generaciji naših staršev. In res je tako. Zato ga je potrebno tudi reševati večplastno (hudič pri tem večkrat tiči v problemu avtorstva arhitekture). Slovenski grajeni prostor je majhen, v glavah včasih še manjši. Je pa zato zelo razpršen, fragmentiran. Zato je treba združiti znanje in izkušnje. Obojega imamo dovolj. Sestaviti nek okvir, ki ne bo tako tog kot je na primer Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Formirati strokovno telo, lahko tudi interdisciplinarno. Ki se bo kregalo. Ki bo imelo strokovno kompetenco in bo imelo pogum pokazati s prstom. In tudi prevzeti odgovornost. Te nam pa še hudo primanjkuje. Kot strokovnjaki na področju kulture prostora smo arhitekti »obsojeni« tudi na to, da izobražujemo naročnika naših uslug. V večini primerov je to zelo naporno delo, saj vendar znano, kakšno ceno ima na trgu izobrazba in praktične strokovne izkušnje.
Danes se vedno pogosteje srečamo z izrazom »barvna onesnaženost«. Hura! Poleg »svetlobne onesnaženosti« smo dobili se eno področje, na katerem bomo združevali strokovne in podobne napore, da odpravimo nove in nove zadrege! Upam, da se bodo poleg samih »barvnih« problemov iz ozadja prikazali še kakšni, ki bolj kot ne posredno vplivajo na (zlo)rabo barve, tega tako poceni gradbenega materiala, ki pa postaja tudi cenen. Energetska prenova fasad, v večini večstanovanjskih zgradb: nove priložnosti za popravni izpit oziroma za bolj korektno uporabo barve v javnem prostoru. Nekatere so, žal, že zamujene!
več >>>
Berny / 16.01.2014 / 09:09

SPoštovani,

strinjam se, da bi morale biti barve fasad predpisane: saj celo so z OPN-ji itd, samo, da tega nihče ne kontrolira.
Res pa je, da so v zadnjem času na mnogih blokih uredili fasade in res je tudi, da so marsikje barvo rahlo zgrešili. Res pa je tudi, da je večina fasad sedaj bistveno bolj veselih in prijaznih - mislim na tiste, ki so pastelnih, toplih barv. Vsekakor lepše kot črne, temno sive, temno zelene,...itd kot so v Mariboru recimo fasada: Kolosej. CIty hotel, KBM, Srednja živilska šola, nova medicinska fakulteta,..
Če je to lepo in arhitekturno skladno z OPN potem pa res ne vem več kaj dela stroka.
Živilska srednja šola bi morala biti toplih, pastelnih barv ne pa, da je fasada skoraj črna.
Kakor koli že odkar barvo fasad določajo hišni sveti je MAribor lepši in bolj veselih barv. Kar pa so določali arhitekti je žal morbidnih, temnih barva. Okolje naj bi nam dajalo veselje do življenja ne pa, da nas okolica (sem prištevam tudi fasade stavb) zamori.
več >>>
Alchemist / 09.02.2014 / 22:48

Mislim da ja. Barve fasad bi bilo treba regulirati, vendar stvari niso tako enostavne. Treba je ob tem nekaj stvari še posebej poudariti:

1. Ni vsak kraj enakovreden. Določena območja v državi predstavljajo izjemno tipične krajinske tipe, ki so izjemna vrednota in bi jih bilo treba varovati tudi v arhitekturnem smislu. To pomeni, da ne moremo reguilrati le barv fasad, ampak tudi naklone streh, oblike stavbnih mas, uporabo gradbenih materialov itd. Baje da so naši severni sosedi pri tem precej uspešni in tudi v Sloveniji imamo že nekaj primerov, ko so arhitekti upoštevali krajino v katero so umeščali stavbo in tako zasnovali hiše, ki so istočasno sodobne, kot tudi spoštujoče do tradicionalne arhitekturne kulture posameznega območja. Vse se da, če se hoče. Ob tem pa bi bilo seveda potrebno določiti ta posebna krajinska območja ter določiti minimalne standarde za oblikovanje take arhitekture kot tudi območja različne strogosti teh predpisov. Hiše v nekem mestu ne moremo podvreči tako strogim predpisom, kot v srcu kakega krajinskega parka.

2. Iz tega tudi sledi, da barve fasad in splošno oblikovanje hiš v mestih je lahko precej svobodnejše kot oblikovanje hiš v tipičnih krajinah. To je pol stvar, ki preide pod domeno urbanističnega načrtovanja vsakega mesta posebej. To lahko pa določa strožja ali blažja pravila, odvisno od posameznega mestnega območja in njegove identitete.

3. Predvsem gojim velike dvome glede implementacije takih pravil. Slovenija ima generalno velik problem z učinkovitostjo inšpekcijskih služb, veh po vrsti. Gradbena inšpekcija ni nobena izjema. Sistem pri nas preprosto ne deluje več, kar dokazuje velik problem s črnimi gradnjami, z koruptivnim spreminjanjem namembnosti zemljišč, z vplivom kapitala na posamezne prostorske ureditve mimo javnega interesa itd. Najprej bi morali zagotoviti delujoč sistem prostorskega načrtovanja in nadzora nad gradnjo in prostorskim razvojem, pol bi lahko govorili o tem kakšna merila bomo pri tem razvoju upoštevali.
več >>>
digiz / 17.04.2014 / 22:32

Kmalu boste hoteli predpisati še barve oblek in pristali bomo v Severni Koreji.

Le kaj mislijo v znameniti vasici Cinque Terre? Tako nekulturen narod bi bilo po vašem treba disciplinirati? Kakšna barvna diskrepanca, nemogoče za pogledati, to že ne more biti kulturna krajina stare ribiške vasi.
http://www.chebul.si/si/podrobno/potovanja/35/Cinque-Terre-pet-pisanih-vasi/

Na naši 200 let stari kmečki hiši se lušči omet in na dan prihajajo najrazličnejši odtenki barv ometov, od marelične, oker, zelene, modro pobarvani okviri oken, samo zadnjih 60 let je bele barve. Kakšna barvila so uporabljali toliko let nazaj ne vem, se pa čudim tej paleti barv.
več >>>
krizasi / 17.10.2014 / 08:26

Vsekakor sem za prenovo Gradnikovih brigad. Ideja mi je zelo všeč in barve prav tako. Poživijo to mrtvo mesto. Pohvalno! Škoda samo, da so do sedaj naredili le dva bloka, ostali pa še vedno "puščajo" in zamakajo. Bloki so res potrebni obnove fasad! Predvsem prvi bloki od Zdravstvenega doma naprej.
Opomba: Na Cankarjevi hitreje obnavljajo bloke kot pa na Gradnikovi...
več >>>


KONTAKT

Zaps
Vegova 8 / 1000 Ljubljana
politike[AT]zaps.si


SLEDITE NAM

O PROJEKTU

ARHITEKTURNEPOLITIKE je projekt Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Slovenija je ena redkih držav v EU, ki še ni sprejela arhitekturne in krajinske politike. Leta 2001 je vlada RS sprejela Politiko urejanja prostora Republike Slovenije, vendar je nobena vlada v praksi ni izvajala. ZAPS se zavzema za to, da arhitekturna politika ne bi bila dokument ali predpis, ki bi ga sprejeli na deklarativni ravni. Arhitektura je dejavnost, katere rezultati niso odvisni zgolj od arhitektov, ki jo načrtujejo, temveč tudi od tistih, ki arhitekturo gradite, v njej živite in delate ali ste vsakodnevno soočeni z njo. Trajna arhitekturna politika zato lahko nastane samo v obliki širokega družbenega dialoga. S projektom v obliki foruma želimo izvedeti, kaj vam arhitektura pomeni in kako si jo
 
predstavljate. Z različnimi odgovori na preprosta vprašanja želimo povezati arhitekte, prostorske načrtovalce z vsemi, ki arhitekturo uporabljate.

Zakaj potrebujemo arhitekturno politiko? Vsaka gradnja, s katero posežemo v prostor ima posledice za druge ljudi in za naravo. Z boljšim in odgovornejšim dogovarjanjem o rabi prostora in o gradnjah lahko poskrbimo, da bo naš življenjski prostor bolj zdrav in prijetnejši, obenem pa se lahko izognemo neprijetnim posledicam, ki se pokažejo šele po daljšem času in v lahko predstavljajo tudi nepovratno škodo. Ker sta kakovost naravnega in grajenega okolja prednost Slovenije in naš skupni cilj.

Koordinatorja projekta: Mika Cimolini / ZAPS in Matevž Čelik / MAO.


© 2013 ZAPS Oblikovanje: Supernet           

prijavi se:
Uporabniško ime (email):

Geslo:

spremeni / pozabljeno geslo




Registriraj se:
Uporabniško ime (email naslov, kamor se pošlje geslo):

Ime / vzdevek (ki se izpiše ob komentarju):