17. februar 2014

V Sloveniji imamo zgledno prakso javnih natečajev. Pri pomembnejših posegih v prostor z natečajem izmed desetin ali celo stotin predlogov izbiramo najbolj smotrne in najkakovostnejše arhitekturne, krajinsko arhitekturne in urbanistične rešitve. Natečaji za večino naročnikov pomenijo zelo dobro izkušnjo. Kljub temu smo v zadnjih letih priče sistematičnemu razgrajevanju predpisov, ki urejajo izvajanje natečajev, češ da zahtevajo preveč časa in predvsem preveč denarja. V zadnjem času je zato število razpisanih javnih natečajev upadlo. Če je ZAPS v letu 2007 razpisala kar 17 natečajev, je leta 2013 razpisala le 4 natečaje za investicije v javne objekte. Zaradi omejevanja investicij v javne objekte ter splošne gospodarske krize, se je v zadnjih letih pri slovenskih natečajih povečala tudi udeležba. Če je pred letom 2009 na razpisan natečaj prispelo povprečno 11 elaboratov, jih je po letu 2009 čez 30. V letu 2013 je na javne natečaje, ki jih je razpisal ZAPS, povprečno prispelo 32 elaboratov. Iz statistike je razvidna prednost javnega natečaja pred zbiranjem ponudb ali internimi natečaji, saj to pomeni 32 rešitev (ne eno ali pet!), ki jih je izdelalo 32 usposobljenih arhitektov ter 32 možnosti, izmed katerih lahko izbira investitor!

Na sliki je prvo nagrajeni elaborat na natečaju za Narodno in univerzitetno knjižnico NUK II avtorjev Bevk Perović Arhitekti.

Natečaj za NUK II je bil po vsebini in širini odziva, domače in mednarodne strokovne javnosti, s 116 prispelimi elaborati, ki jih je ocenjevala mednarodna žirija, pomemben arhitekturni dogodek, in tudi najpomembnejši arhitekturni natečaj v zgodovini samostojne Slovenije.

Občine, prej največji naročniki natečajev, se zdaj redkeje odločajo za način izbora arhitekturnih rešitev s pomočjo natečaja. Kljub temu, da je javni natečaj ključni instrument, s katerim se pri pomembnejših posegih v prostor zagotavlja premislek za kakovostne arhitekturne, krajinsko arhitekturne in urbanistične rešitve. Projekti, ki so bili izbrani s pomočjo javnega natečaja, pa so izbrani na transparenten, demokratičen in javen način. Hkrati pa so tudi instrument, s pomočjo katerega lahko širša javnost razmišlja o javnem prostoru in ga sooblikuje! Javni natečaj je lahko tudi instrument, ki omogoča boljše vodenje javne investicije, saj zagotavlja transparenten način izbora rešitve. Zato moramo prakso javnih natečajev ohraniti in nadgraditi z npr. "glasom javnosti" s katerim bi tudi končni uporabniki lahko glasovali o najboljši rešitvi. Razmisliti moramo o spodbudah za investicije, kjer je izbor rešitve predviden z javnim natečajem. Na kakšen način ohraniti institucijo javnega natečaja, da bo predstavljala najbolj demokratičen način iskanja dobre, inovativne,...arhitekturne rešitve?

 

tvoje mnenje?

glasuj zdaj!

vseh glasov: 10
90%
10%
aktivne teme / zadnji komentarji
Ali so arhitekturni natečaji najboljši način za pridobivanje arhitekturnih re...
15 komentarjev
Ali bi morali predpisati barve fasad?
12 komentarjev
Ali potrebujemo politiko urejanja prostora, krajinsko politiko in arhitekturno p...
7 komentarjev
komentiraj

15 komentarjev

matejgasperic / 17.02.2014 / 12:33

No, recimo s tem, da se uredi področje zakonodaje.

Nedopustno se mi namreč zdi, da ob izgradnji javnih objektov, kot n.pr. šole, vrtca, knjižnice,... investitorji (občina, država,...) niso zavezani izpeljavi transparentnega odpretga arhitekturnega natečaja.

Ne samo, da je takšna praksa čudovita podlaga za korupcijo, oddajo poslov znancem in strankarskim kolegom,... Še huje je, da se na tak način zgradijo arhitekturno nekakovostni objekti, ki bodo stali in onesnaževali prostor naslednjih 100+ let.
Trditve, da je arhitekturni natečaj dodaten strošek (v resnici je zanemarljiv glede na celotno investicijo in glede na koristi, ki jih prinaša), in da samo še zavleče postopke (vemo, kdo je pri tem glavni krivec), so pa tako ali tako povsem brez neke resen argumentirane podlage.
več >>>
Franci / 18.02.2014 / 10:14

Zakaj se ne uvede dvostopenjskih cenejših natečajev? Na prvi stopnji se prijavi vsak (čistilka, arhitekt, razred, župan) in se izbere 5 najboljših, ki se jih povabi in spodobno plača, da pripravijo natečajni elaborat kot se šika.
več >>>
copypaste / 18.02.2014 / 15:42

Če začnemo na začetku!

ZAPS je na našo žalost vse prej pogrebnik arhitektov kot pa njihov zastopnik! Tisti ki misli da ga ZAPS zastopa, se krepko moti, ker ZAPS zastopa samo svoje interese in interese "svojih" bližnjih prjatlov. Z visokimi cenami priprav natečajev, članarinami, namišljenimi projekti (beri spodaj, kdo ta projekt sofinancira) in ostalimi jajci skrbi za dobrobit (visoke plače) svojih prisklednikov in tukaj se njihovo poslanstvo na žalost konča! (lep primer je tudi fensi cenik arh. storitev, zgled ekonomičnega tiska, za razvozlat tarife moraš imeti vsaj dvojni doktorat, da dosežeš tiste "namišljene" cene pa moraš bit na hudih drogah! - da to verjameš seveda). Ko bi bilo potrebno poskrbeti za stroko pa so žal brez pristojnosti, brez moči (torej brez vizije in brez jajc!) in krivo je da ni politične volje, tako ima na koncu vsaka čistilka in frizerka višjo plačo kot arhitekt s strokovnim izpitom! Da ne omenjam tistih revčkov ki delajo po birojih raznih profesorjev, docentov in drugih s faksa, ki vidijo plačo samo v svojih najbolj mokrih sanjah, verjetno so več krat videli marijo, jezusa, palčke in sneguljčico.

Pri večini javnih natečajev se z lahkoto ob pogledu na komisijo ugotovi kdo bo zmagal, tako da je zgodba popolnoma enaka vabljenim natečajem. Sprenevedanje je prišlo že tako daleč da profesorji talajo prve nagrade svojim asistentom, partnerjem in podobne tragikomedije. Glas ljudstva nam premnogokrat pove da je ZAPS-ova komisija izbrala eno navadno sranje, občine pa se enostavno redkeje odločajo za natečaje, ker so to že zdavnaj pogruntale in mogoče niso vsi taki kreteni kot vi mislite da so. Zato je višek slovenske arhitekture ŠKATLA z abnormalno drago fasado! BRAVO!

In potem nekdo na ZAPSU napiše ta, totalno samopromocijski članek ob prebiranju katerega sem se spraševal samo ali me bo prej bruhat ali srat!

p.s.: ZDEJ PA LAHKO ŠTOPAM V KOLIKEM ČASU BO zaps MNENJE ODSTRANIL..

amen..



več >>>
PEK / 18.02.2014 / 17:40

Nadaljujem za "copypaste". Ko sem že skoraj obupal, da bom na tem naslovu in znotraj cehovske organizacije slišal ali prebral, da je cesar v resnici gol, me je prispevek zgoraj navedenega navdušil.
Dodal bi še dejstvo, da so natečajne rešitve izdelane "na komisijo", namen je prepričati strokovnjake in "strokovnjake" iz komisije, da je prikazana rešitev najlepša in najboljša, ne glede na dejanske potrebe investitorja, ne glede na stroške in povsem brez odgovornosti za čas vzdrževanja in ohranjanja objekta. To pri pripravi natečajne naloge ni pomembno. Pomembno pa je, da je prikaz rešitve všečen, kaj všečen, da je "oh in sploh" in "uauu". Potem pa sledijo sanacije nagrajenih in javno hvaljenih objektov, kot je naprimer šola v Kočevju. Pa kaj če pušča na vseh koncih in krajih, če niso bile upoštevane ne izkušnje ne logika prostora, saj je vendar objekt moderen, primer dobre prakse, navdiha in zanosnega snovanja novega in povsem drugačnega. Menda ja ne bomo ponavljali kot papagaji streh z naklonom, kot ga imajo druge hiše v mestu ali okolici, ko pa lahko in zmoremo in znamo zasnovati in izvesti streho konkavne oblike, ob tem pa zapišemo, da je s tem objekt "nekako introvertiran"!!!
In za takšne rešitve ne smeš imeti za sogovornika butastih podeželanov, trapastih kmetavzarjev in njihovih županskih glavarjev, temveč ustrezno komisijo, ki vsem odpre oči in poboža ušesa z utemeljitvijo.
Torej NE!, natečaj ni najboljši način in naj se ga ne vsiljuje v obliki, kot je zahtevana pri nas. Vsak objekt, katerega vrednost presega 1,2 mio eur, ne potrebuje javnega natečaja in vsak gasilski dom, četudi ga poimenujemo še tako poetično tudi ne. Za objekte nacionalnega pomena pa kaže razmisliti, ali je natečaj najboljša rešitev.
Ne končujem z "amen", temveč z "Bog se nas usmili!".
več >>>
mici / 18.02.2014 / 18:07

Copypaste, če bi delal natečaje v tujini bi ugotovil, da živiš v zmoti. Medtem, ko se Slovesnkih natečajev udeleži le okoli 50 birojev, se jih zunaj 100 in več. Vabljeni natečaji bodo samo za izbrance, kajti izbiranje se bo počelo na podlagi referenc..... Torej bodo natečaje vedno delali eni in isti. Strinjam se, da bi lahko delali dvostopenjske natečaje na podlagi rešitev.... Če je ZAPS pogrebnik, ne vem, vem pa, da si ne želite natečajne prakse, kot je v tujini... res je, da bi lahko imeli več tujih žirantov ipd. da bi si zagotovili neodvisnost. Copypaste, v glavnem bluziš in ne vidiš realnosti. Še vedno imamo relativno odprte natečaje, celo odškodnine se dobi, nagrade so relativno visoke. To, da se tala prijateljem ,e tudi ne strinjam. Ne vem, kolikokrat si bil v žiriji inb kako blizu ti je dinamika žirij?
več >>>
copypaste / 19.02.2014 / 16:36

A kratica mici pomeni MIka CImoli.. ?? hahahahaha

Zelo izvirno! Približno toliko, kakor zmagovalne rešitve o katerih sem govoril!
Naj te razveselim da sem delal natečaje v tujini, da za razliko od tebe ne bluzim in zelo kristalno vidim "kruto" realnost, na koncu pa še to, da sem bil tudi v komisiji, od blizu doživel dinamiko (prepričevanja drugih in prirejanja končnih mnenj) in zato si upam vse napisane zadeve še 1x potrdit!

zbogom...
več >>>
MihaM / 20.02.2014 / 10:26

Natečaj je dobro orodje, če ga pravilno uporabiš. Te prakse pri nas še nismo povsem osvojili. Copypaste je načel nekaj problemov, pretirana kompleksnost obsega, premajhna strogost glede potrebnega izločevanja zaradi konflikta interesov in posledična incestoidnost, ekonomska opravičljivost. Vse to tudi po mojem drži.
Dodam lahko še nekaj problemov, ki sem jih v preteklosti opazil sam. Odgovornost komisije je prva, ki jo moram izpostaviti. Vse prevečkrat se je zgodilo, da je prvonagrajena rešitev kršila zastavljene pogoje, posledično pa bodisi sploh ni prišlo do realizacije, bodisi je realizacija povsem odstopala od natečajne rešitve. Tisti člani komisije bi zaradi take svobode, ki si jo lastijo, morali biti sankcionirani, vsaj s tem, da se jih več nikoli ne vabi k sodelovanju. Vsi takšni natečaji, ki jih ni bilo malo oz. so skoraj pravilo, bi morali biti razveljavljeni. Pa ne se zdaj obešat na tisti klasični argument, češ da je prav takšna poteza kršitve danih pogojev pripomogla k novemu spoznanju in možnostim kvalitetne rešitve. Spišite pogoje tako, da bodo to omogočali.
Drugo, kar me res moti, pa je dejstvo, da so naši natečaji postali izbor za miss. Danes se gledajo samo še renderji fasad, nihče pa se ni sposoben poglobiti v arhitekturo, le tu in tam se kdo pogovarja o umestitvi v prostor. Renderji lažejo, objekti so konstrukcijsko nepremišljeni, funkcionalno invalidni in ekonomska katastrofa, zato ni čudno, da se k natečaju praviloma zateka le še javni sektor, ki je k temu zakonsko zavezan (pa še to le redko). Davkoplačevalski denar. S tujim k. je lahko opletat po koprivah.
Natečaj je vedno dobrodošel. A potrebno je natančno omejiti obseg grafike in ga zreducirati na predstavitev ideje, tlorise, prereze, fasade, predpisano aksonometrijo in mogoče, samo mogoče, perspektivo iz točno določene točke. Izločitvene kriterije je potrebno zaostriti in jih spoštovati, vzdrževati higieno, zmanjšati birokratsko vsebino elaborata na eno izjavo. Žiriranje omejiti s tlorisi, prerezi in fasadami, prostorski prikazi se odpirajo v zadnjem krogu ožjih favoritov. Poročevalci pred žiriranjem izločijo tiste elaborate, ki so kršili dane pogoje in žirija jih sploh ne dobi na vpogled.
Glede na trenutne razmere bi bilo smiselno ob razpisu natečaja iz naslova javnih naročil omejiti višino investicije. Nagrajene elaborate se v tem pogledu oceni s strani neodvisnega organa in v kolikor je omejitev presežena, se projektanta z njegovo odgovornostjo zaveže k racionalizaciji.
Aja, še to - ukiniti je potrebno odškodnine. Mogoče prav z izvedbo dvostopenjskih natečajev.
več >>>
bob / 25.02.2014 / 18:26

Inštrument natečaja je po mojih izkušnjah glede na Europo v Sloveni na dokaj visoki ravni in je pravzaprav omogočil, da dandanes obstajajo v Sloveniji biroji, ki so pridobili pomembna mednarodna priznanja. Prav recimo Bevk Perovic arhitekti je zrastel ravno ob projektih javnih natečajev.

Vzrok upada natečajev je prav kriza v gradbeništvu, saj tudi v ostalih državah v Evropi kjer je kriza močnejša, praktično skoraj ni več arhitekturnih odprtih natečajev (70% arhitektov je na jugu EU+SLO praktično brezposelnih)

Vsak natečajni projekt zahteva veliko vloženega časa in denarja. V Sloveniji od 5000-10000€, v bogatejših EU državah okoli 40'000€. Tako je bilo s strani arhitektov samo za NUK porabljenih 110 x 10000€ = 1'100'000€, kar je ogromno vloženega truda in denarja, tako da je z ekonomske logike seveda nesmiselno. Na takih natečajih tako večinoma sodelujejo biroji, kjer je delovna sila skoraj zastonj (štipendija Leonardo) in profesorji, ki na nek način izrabljajo študente. Kot delna možna rešitev je možnost organiziranja natečajev v bistveno bolj skromnem obsegu, saj če je arhitekturno-funkcionalna ideja dobra, se jo da predstaviti na enem ali dveh panelih A1. Tudi stoški ZAPS-a so preveliki (normalno v tujini je okoli 7% od natečajnega fonda, kar vklučuje žirijo, v SLO od 25-50%). Nagrade so v SLO skromne glede na opisane stroške.




več >>>
arhitekt / 27.02.2014 / 13:48

Sem napisal komentar, ki se je spogledoval s Copypastom in PEKom.
Pa ga ZAPSov server raje ni sprejel...bolje da ga ni!
več >>>
arhitekt / 27.02.2014 / 14:13

Dodajam k tekstu, ki ga server ni "prebavil":
Ne podpiram natečajev, v katerih se "prijatelji" dogovarjajo o zmagah in komisijah. Takih natečajev ne rabimo več.
Žaljive so tudi odškodnine, ki bi morale biti minimalno-predpisane.
Natečaji pri nas niso zgledni, ampak so koruptivni in zavajajoči! Dokler jih bodo delali in si jih ocenjevali med sabo profesorji, docenti in asistenti s faksov, se večino natečajev lahko sramujemo.
Natečaji "prijateljev" so tui izkoriščevalski: namrečm, risarji - študenti an faksu so brez plačil in je to za njih del študija.
Natečaji niso transparentni in niso najboljši instrument za najboljše arhitekturne rešitve.
Večina zmagovalnih natečajev je potratnih in ekonomsko neupravičenih. Poleg tega so tudi (največkrat) samo povprečni...predvsem se to vidi, ko so izvedeni....
več >>>
Krištof / 28.02.2014 / 12:31

MihaM, kako to misliš, da bi se moralo žirirati samo (ali pa predvsem) na podlagi tlorisov in prerezov? Ali to ne pomeni, da celotno arhitekturo skrčiš zgolj na raven njene funkcionalnosti?

Arhitektura je pač preveč plastovita, da bi se jo v celoti lahko prikazalo samo s tehničnimi risbami. Kako naj se oblikovanje notranjih volumnov, svetlobe in ambientov prikaže brez prostorskih prikazov? Kako naj se izrazna moč arhitekture prikaže brez renderjev (ali pa vsaj maket, ki pa so veliko dražje)?

Po mojem se na žiriranju celo premalo gleda na renderje - velikokrat so na natečajih izbrane rešitve, ki imajo npr. idealno razmerje med komunikacijskimi in uporabnimi prostori, sporočilno pa so povsem prazne oziroma anemične. Kot da bi končna odločitev žirije bila sprejeta zgolj na podlagi excel tabel s podatki o površinah in ne na podlagi celovitega prikaza arhitekture (z načrti, diagrami, in prostorski prikazi).

V vseh žirijah zadnjih let je sedel vsaj en profesor iz fakultete, večinoma pa več njih. Ne glede na to, kar si misliš o njihovem okusu in pristranskosti pri ocenjujejo svojih sodelavcev - kompetentnost ugotoviti, kateri render laže in kateri ne, pa jim že lahko priznavaš. Če ne drugega, se da svojih delovnih mestih dnevno srečujejo s problemom ločiti zrnje od plev na podlagi grafik njihovih študentov.

Pred leti je bil razpisan natečaj za stolpnico na Bavarskem dvoru, kjer je organizator (ali pa naročnik) zahteval, da so vsi prikazi narejeni v črno-beli tehniki. Kakšna neumnost! Članom žirije je bila dana v zaupanje odločitev o izboru arhitekturne rešitve za nekaj milijonov eurov vredno investicijo, a hkrati se jim ni zaupalo, da se bodo znali racionalno odločiti, če bodo poleg sive na plakatih videli tudi rdečo, modro in zeleno barvo!
več >>>
Matic Brdnik / 03.03.2014 / 14:48

Se mi zdi, da so že Copypaste, Pek in MihaM dovolj izpostavili problematiko natečajev. Mogoče bi še dodal, da naročniki za javne objekte, ponavadi občine, vidijo natečaje kot nujno zlo in prevelik strošek. Zato velikokrat iščejo možnosti, kako se tega rešit. Sicer se že na splošno 'špara' pri projektih, a je to že tema zase.

Kot so že Franci, MihaM in Bob omenli, so trenutni natečaji preobsežni, saj je za izdelavo elaborata potrebno preveč časa, dela in denarja. Zato se strinjam z upeljavo dvostopenjskih natečajev. Na prvi stopnji se odda le osnovna ideja, brez zelo natančnih načrtov in študij. V drugi stopnji se pa najboljše ideje obdelajo na določeno raven in ti dobijo tudi odškodnino, ki pokrije stroške. S takšno prakso bi na prvi stopnji dobili veliko več idej (nekakšen brainstorm), saj delo ne bi predstavljajo ogromno potencialno izgubo za biro. Na drugi stopnji pa bi tistih nekaj izbranih birojov kvalitetno delalo na elaboratih, saj ne bi imeli skrbi, da bodo v zgubi. Win-win situacija.

Pa še nekaj mislih o natečajih: http://brdnik.si/pita/natecaji-olimpijada-arhitektov/
več >>>
copypaste / 03.03.2014 / 21:32

Dodal bi še eno malenkost, popolnoma spotoma, že ki avtorica tega prispevka opeva natečaje in njihovo absolutno trasparentnost. Glede na to da je tudi sama v eni recentnih komisij, sicer zgolj kot nadomestni član komisije za CENTER ZAŠČITE IN REŠEVANJA, ob pogledu na katero (Predsednik in namestnik predsednika... za se zjo.., vedno isti, razen ko morajo s svojo škatlo zmagat!) je lahko vsakemu ki "se giblje v teh krogih" jasno, kdo je v ožjem "trasparentnem" izboru za zmago. Bom probal biti vsaj malo jasnoviden, na podlagi preteklih natečajev, po načelu ti meni jaz tebi, bi si skoraj upal trditi, da so med prvimi tremi, če ne celo v tem vrstnem redu: De..&Gre.., Medpro.. in Scapel..

Komaj že čakam rezultate,........
več >>>
copypaste / 18.06.2014 / 13:03

HAHAHAHAHHAHA... rezultati so tu in evo... skoraj sem zadel sedmico..... HVALA ZA TAKO TRANSPARENTNOST! In ja! HVALA ZA ŠE ENO ŠKATLO! Očitno se je enim igranje z LEGO preveč zajedlo pod kožo, dobesedno, na prvo žogo... HHAHAHHAHHAHAHAAHHA
več >>>
Matic Brdnik / 22.06.2014 / 13:30

@copypaste

Si kar zgrešil ... v top 3 si zadel le Dekleva in Gregorič. Scapelab so dobili samo priznanje, Medprostor pa nič (če so sploh sodelovali)
več >>>


KONTAKT

Zaps
Vegova 8 / 1000 Ljubljana
politike[AT]zaps.si


SLEDITE NAM

O PROJEKTU

ARHITEKTURNEPOLITIKE je projekt Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Slovenija je ena redkih držav v EU, ki še ni sprejela arhitekturne in krajinske politike. Leta 2001 je vlada RS sprejela Politiko urejanja prostora Republike Slovenije, vendar je nobena vlada v praksi ni izvajala. ZAPS se zavzema za to, da arhitekturna politika ne bi bila dokument ali predpis, ki bi ga sprejeli na deklarativni ravni. Arhitektura je dejavnost, katere rezultati niso odvisni zgolj od arhitektov, ki jo načrtujejo, temveč tudi od tistih, ki arhitekturo gradite, v njej živite in delate ali ste vsakodnevno soočeni z njo. Trajna arhitekturna politika zato lahko nastane samo v obliki širokega družbenega dialoga. S projektom v obliki foruma želimo izvedeti, kaj vam arhitektura pomeni in kako si jo
 
predstavljate. Z različnimi odgovori na preprosta vprašanja želimo povezati arhitekte, prostorske načrtovalce z vsemi, ki arhitekturo uporabljate.

Zakaj potrebujemo arhitekturno politiko? Vsaka gradnja, s katero posežemo v prostor ima posledice za druge ljudi in za naravo. Z boljšim in odgovornejšim dogovarjanjem o rabi prostora in o gradnjah lahko poskrbimo, da bo naš življenjski prostor bolj zdrav in prijetnejši, obenem pa se lahko izognemo neprijetnim posledicam, ki se pokažejo šele po daljšem času in v lahko predstavljajo tudi nepovratno škodo. Ker sta kakovost naravnega in grajenega okolja prednost Slovenije in naš skupni cilj.

Koordinatorja projekta: Mika Cimolini / ZAPS in Matevž Čelik / MAO.


© 2013 ZAPS Oblikovanje: Supernet           

prijavi se:
Uporabniško ime (email):

Geslo:

spremeni / pozabljeno geslo




Registriraj se:
Uporabniško ime (email naslov, kamor se pošlje geslo):

Ime / vzdevek (ki se izpiše ob komentarju):