09. april 2014

Za arhitekte je posel skorajda umazana beseda, za posel pa je arhitektura od nekdaj predstavljala (ne)potrebno zlo. Arhitektura sama po sebi ni posel. Vsaj ne tak posel, ki bi presegal vsakodnevno vodenje biroja, v katerem načrtujejo arhitekturo in svoje usluge prodajajo naročnikom. Ustvarjalnost in dobra arhitektura, pa nimata veliko opraviti s tem, ali je arhitektura komercialno smiselna in prinaša dobiček. Arhitektura na posamezni ravni odgovarja na določena bistvena vprašanja oz. naloge in s tem ustvari arhitekturo tam, kjer je prej ni bilo. Če pa ima to, kar nastane, kakršnokoli komercialno vrednost, pa ima več opraviti z naročnikom, s projektno nalogo, z delovnim procesom in s širšo vizijo zasnove projekta od vsega začetka. In tu je arhitektura. 
Vseeno pa danes vidimo, da se arhitektura – dela, biroji in njen doseg – spreminja in posega v nova področja. Ker se mora orientirati po nestalni pokrajini, se mora spremeniti način razmišljanja in delovanja. Pobude za projekte pogosto prihajajo iz arhitekturnih praks samih. Arhitektura lahko ustvari resnično (dodano) vrednost na številne, bolj ali manj oprejemljive načine. Jasno je, da (dobra) arhitektura prinaša dodano vrednost – za posamezne interese ali posle, z uporabo arhitekture kot sredstva za korporativno komuniciranje, preko katerega naročnik sporoča svoje vrednote in ambicije. S tem pa

se nam postavi vprašanje: Kaj lahko arhitektura naredi za nas? Muzej v Bilbau Franka Gehryja ni prva arhitektura (stavba, objekt, program, prizorišče, destinacija, izkušnja), ki je zaslužila na ideji arhitekture kot kreativne dobrine z dodano vrednostjo. Bilbao je bil pravi dogovor ob pravem času: nastal je z roko v roki in sočasno z masovnim turizmom in izkušnjo umetnosti kot masovne dobrine. KSEVT  v Vitanju v tem duhu postane učni primer (dobre) arhitekture, ki prinaša oprijemljivo dodano vrednost, obenem pa je pomenljiva refleksija novega odziva na okolje. Kot Bilbao in druga prizorišča s podobnim učinkom: od Partenona do Empire State Building, od Pradinih trgovin do Planet Hollywooda, tudi KSEVT ustvarja trg. Okrog 50.000 obiskovalcev na leto pomeni prodane vstopnice, obratovanje parkirišč, prodajo pijač in prigrizkov ter ostale prihodke povezane z obiskovalci. Oblikovala se je organizacija, v njej so ljudje zaposleni in najema storitvene dejavnosti. Še pred tem je potrebna gradnja objekta z vsemi proizvodi in materiali. Vse od stekla, oken, jekla, betona in izolacij do vodovodnih in električnih napeljav, ...Prodorne arhitekturne sheme, prinašajo dodano vrednost v (primarni) obliki socialnih vrednot za posameznike, skupnosti ali celo mesta. Dodana socialna vrednost sega dlje od vložkov razvoja, gradnje, uslug in služnosti. besedilo: Jeff Bickert, prevod: Kristina Dešman

tvoje mnenje?

glasuj zdaj!

vseh glasov: 6
83%
17%
aktivne teme / zadnji komentarji
Ali so arhitekturni natečaji najboljši način za pridobivanje arhitekturnih re...
15 komentarjev
Ali bi morali predpisati barve fasad?
12 komentarjev
Ali potrebujemo politiko urejanja prostora, krajinsko politiko in arhitekturno p...
7 komentarjev
komentiraj

3 komentarji

strehovec / 17.04.2014 / 23:22

Boji z gravitacijami (PIRANESI No.31, Vol 20, Andrej Strehovec):
...

Koncept kot kontekst
...
Ker je idejno izhodišče abstraktno in hkrati znanstveno in umetniško utemeljeno, je lahko stavba moteča le dokler ne poznamo okoliščin nastanka, ob tem spoznanju se razblinijo predsodki o poskusu "Bilbao effect-a" ali "wow-factor-ja", v smislu univerzalistične arhitekture zlorabljene v komercialni namen turistične atrakcije.

Spektakel znotraj konteksta
...
Če na prvi pogled stavba ponuja spektakel, jo skozi razumevanje Noordunga poskušamo dojeti kot utemeljeno in z bližnjega pogleda tudi nekoliko racionalno. Za osnovno gradivo je uporabljen neobdelan vidni beton, pritličje pa je deloma vkopano, kar zmanjša toplotne izgube. Velik nadstrešek nad pritlično zasteklitvijo, strešna senčila in ozelenjena streha zmanjšujejo pregrevanje notranjosti, osrednja dvorana in kletni prostori pa so namenjeni souporabi lokalne skupnosti. Arhitektura je logična v poklonu Noordungovi vesoljski postaji in raziskovalnemu delu, poetična pa v svoji eksperimentalnosti in hkrati celostni arhitekturni interpretaciji.
Ker gre za postajo na poti umetniške misije, so okvirji ohlapnejši, kot znotraj razvijanja civilnih arhitektur. "...namesto da bi razmišljal da stavbe zaključujejo ali odkrivajo tisto kar je manjkalo, bi rekel, da stavbe odpirajo dojemanje konteksta. Stavbe odpirajo, vzpostavljajo razumevanje in razširjajo možnosti interpretacije lokacije. Tako služiš obenem kontekstu in kontekstu, ki je razširjen, tako diha širše kot prej. " (Rafael Moneo, Oris 2011).



več >>>
strehovec / 17.04.2014 / 23:58

Potrošniška izkušnja v kulturni krajini, Wellness Orhidelija v termah Olimia (TRAKTAT 2010, TRAJEKT.ORG, Andrej Strehovec):
...
Morda pa je možno, na podlagi Enotine Orhidelije, razbrati simptomatiko sodobnih prostočasnih vzgibov potrošnika in ponudnika turističnih paketov v odnosu do arhitekturne, krajinske in kulturno varstvene stroke. Še posebej zato, ker v danem primeru obravnavamo zgradbe, ki s svojo pojavnostjo delujejo ambientalno, "ekološko"...
...
Pri snovanju turističnih dejavnosti obstajajo parametri prostorskega in ikonografskega oblikovanja vezani predvsem na finanči donos dolgoročne investicije. Gre za celostni sklop urbanističnega načrtovanja, funkcionalne razporeditve prostorov in zunanjo oblikovno podobo zgradb. Arhitekturni eksperiment na tem področju zato, širše gledano, še vedno velja prej za svetlo izjemo kot pravilo.
...
Morda pa le gre za premišljeno strategijo, kjer ob predpostavki sveže turistične ponudbe, ki, z eksotično potopitvijo v domačo termalno idilo, morda predstavlja celo alternativo svetovnim destinacijam. Vsakodnevni podatki medijev govorijo o nesorazmernem upadu luksuzne ponudbe glede ,na stopnjo recesije, ter porastu najpremožnejšega in najrevnejšega dela populacije. Sodobni finančniki bi projekt verjetno interpretirali kot posledico plodnega odnosa med arhitektom in naročnikom, ki se odraža v turistični arhitekturi kot, ciljni populaciji namenjenem, kakovostnem proizvodu.
...
Še posebej problematična je neuskajenost predstav povprečnega sodobnega turista z zakonitostmi kulturnovarstvene stroke in zahtevami tržne logike.
...
Zunanja topografska opna Orhidelije, podobno kot fasadni kulisi pri prejšnjih dveh projektih, funcionira v vlogi membrane oziroma tukaj še izrecneje – kot kamuflaža.

Na južni strani Orhidelie pa se »landscape« razgrne. Arhitekt zareže v umetno topografijo in ob izhodu na zunanje bazenčke in terase wellnessa na dan privre podoba turistične atrakcije v obliki zdizajnirane pravljične pokrajine.
...
Kič je v tem kontekstu še posebej v službi potešitve potrebe po eskapizmu, begu pred vsakodnevno realnostjo. Potrošnikova želja po pravljičnem je tu potešena in se spogleduje z dizajnerjevo pravljično kreacijo poželjivosti.

Razpiranje te, sicer umetne, pokrajine lahko morda simbolno razkrije ambivalentno tendenco po želji vklapljanja v naravno okolje in produciranju umetelnega turističnega doživetja, ki se skriva pod površjem. V tem odnosu se zrcalijo mnogokrat nasprutojoče si težnje kapitala – investitorja – potrošnika na eni in trajnostnega razvoja – lokalne skupnosti – stroke na drugi strani. Na površje ne priplavajo zgolj inercije kapitalistične logike, temveč tudi naše osebne patologije potrošniškega dojemanja ugodja.

Arhitekti Enote so pokazali, da je možno tudi zabavno surfanje na valu kapitalističnega tsunamija in nam, v pozitivnem smislu, postregli s pop-arhitekturno pokrajino, kot poskusom navezave sodobnih arhitekturnih smernic na avtohtono kulturno krajino.
...
Vendar, če pogled od daleč izkazuje namero arhitektov po zlivanju objekta z naravo, pogled od blizu razkrije urbaniziran krajinski park. Če sta Termalia in Sotelia kulisi med kulturno krajino in doživljajsko pokrajino termalnega pogrinjka, je Orhidelia zareza v gričevnato Kozjansko nedrje, ki odstira poželjivo turistično tkivo...

http://trajekt.org/2010/06/26/potrosniska-izkusnja-v-kulturni-krajini/
več >>>
Matic Brdnik / 22.06.2014 / 13:42

Pretežno je bila arhitektura vedno posel, ideja o (pol)umetnosti in višji vlogi je pri srcu samo romantikom. Edina neposlovna arhitektura so povsem utilitarne oz. nujno potrebne strukture in zasebne stavbe, pa še te ob uspešnosti in popularnosti prinašajo posel. Vse javne, poslovne, trgovske, industrijske in posvetne arhitekture pa so vedno imele določen namen v družbi - vtis pomembnosti, strahospoštovanje, red in disciplina, filozofija podjetja, izkoristek proizvodnje ali pa vsemogočnost boga - vse to je do neke mere manipuliralo ljudi v specifična dejanja, ki so se v končni fazi merila v koristi za investitorje, pa naj bodo to finance ali kaj drugega. Kdo bi sploh kaj zgradil, če ne bi od tega imel prav ničesar?
več >>>


KONTAKT

Zaps
Vegova 8 / 1000 Ljubljana
politike[AT]zaps.si


SLEDITE NAM

O PROJEKTU

ARHITEKTURNEPOLITIKE je projekt Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Slovenija je ena redkih držav v EU, ki še ni sprejela arhitekturne in krajinske politike. Leta 2001 je vlada RS sprejela Politiko urejanja prostora Republike Slovenije, vendar je nobena vlada v praksi ni izvajala. ZAPS se zavzema za to, da arhitekturna politika ne bi bila dokument ali predpis, ki bi ga sprejeli na deklarativni ravni. Arhitektura je dejavnost, katere rezultati niso odvisni zgolj od arhitektov, ki jo načrtujejo, temveč tudi od tistih, ki arhitekturo gradite, v njej živite in delate ali ste vsakodnevno soočeni z njo. Trajna arhitekturna politika zato lahko nastane samo v obliki širokega družbenega dialoga. S projektom v obliki foruma želimo izvedeti, kaj vam arhitektura pomeni in kako si jo
 
predstavljate. Z različnimi odgovori na preprosta vprašanja želimo povezati arhitekte, prostorske načrtovalce z vsemi, ki arhitekturo uporabljate.

Zakaj potrebujemo arhitekturno politiko? Vsaka gradnja, s katero posežemo v prostor ima posledice za druge ljudi in za naravo. Z boljšim in odgovornejšim dogovarjanjem o rabi prostora in o gradnjah lahko poskrbimo, da bo naš življenjski prostor bolj zdrav in prijetnejši, obenem pa se lahko izognemo neprijetnim posledicam, ki se pokažejo šele po daljšem času in v lahko predstavljajo tudi nepovratno škodo. Ker sta kakovost naravnega in grajenega okolja prednost Slovenije in naš skupni cilj.

Koordinatorja projekta: Mika Cimolini / ZAPS in Matevž Čelik / MAO.


© 2013 ZAPS Oblikovanje: Supernet           

prijavi se:
Uporabniško ime (email):

Geslo:

spremeni / pozabljeno geslo




Registriraj se:
Uporabniško ime (email naslov, kamor se pošlje geslo):

Ime / vzdevek (ki se izpiše ob komentarju):